<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba III Cp 964/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:III.CP.964.2015

Evidenčna številka:VSL0064676
Datum odločbe:27.05.2015
Senat, sodnik posameznik:Bojan Breznik (preds.), Majda Irt (poroč.), Dušan Barič
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:pretep - udarec - policisti na kraju dogodka - plačilni nalog

Jedro

Plačilni nalog še ne predstavlja dokaza o tem, da je toženec tožnika udaril. Plačilni nalog predstavlja le enega izmed dokazov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal plačilo odškodnine v višini 4.000,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila. Tožniku je bilo naloženo povračilo toženčevih pravdnih stroškov v višini 570,12 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku.(1) Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi tožbenemu zahtevku in tožencu naloži povračilo tožnikov pravdnih stroškov, pa tudi stroškov pritožbenega postopka. Podredno predlaga razveljavitev sodbe in vračilo zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, vključno s stroškovnimi posledicami. Opozarja na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in izpostavlja odločilna dejstva, ki jih je sodišče v celoti ignoriralo, pripeljala pa bi do drugačnega zaključka. Meni, da bi glede na izpovedbo policistov V. in S. ter izpovedbo pravdnih strank moralo sodišče dati plačilnemu nalogu drugačno težo. Sodišče je povsem spregledalo odločilna dejstva in se do njih ni opredelilo. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa je zagrešilo tudi zato, ker je zavrglo predlagane dokaze, in sicer zdravniški potrdili z dne 1. 7. 2014 ter z dne 17. 6. 2014. Čeprav sta bili potrdili predloženi že po opravljenem prvem naroku, bi ju sodišče, upoštevaje vse okoliščine primera, ki jih pritožnik obširno naniza v pritožbi, moralo upoštevati, saj so podani opravičljivi razlogi. Razlogi za prekluzijo predlaganih dokazov so tudi nerazumljivi, saj je sodišče v obrazložitvi navedlo, da bi tožnik predlagane dokaze lahko pridobil pravočasno, ker zdravniška potrdila navajajo njegovo zdravstveno obravnavo in stanje že pred vložitvijo tožbe. Sodišče je zmotno in nepravilno ugotovilo dejansko stanje, ker je v celoti sledilo navedbam toženca in zaključilo, da do škode ni prišlo. Nasprotno izhaja že iz dejstva, da je občutil strah in vznemirjenje, zato se je zatekel k sosedi in poklical policiste. Povsem je bilo razvrednoteno strokovno delo policistov, ki sta v danem trenutku naredila vse potrebno in se odločila po svoji najboljši strokovni presoji, in sicer tako, da sta tožencu izdala plačilni nalog zaradi nasilnega in drznega vedenja. Opozarja na neskladje med toženčevo izpovedbo in zapisom v zapisniku policistov na kraju dogodka, ter graja očitek sodišča o neskladju njegovih navedb.

3. Pritožba je bila vročena tožencu, ki je nanjo podal odgovor. V odgovoru izraža svoje nestrinjanje s pritožbenimi zatrjevanji ter pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so očitki o zagrešenih bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka ter zmotnem in nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju, pa tudi o nepravilni uporabi materialnega prava, povsem neutemeljeni. Dokazna ocena sodišča je logična in življenjsko prepričljiva, ima podlago v vseh izvedenih dokazih; napravljena pa je v skladu z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP.

6. Dejstva, ki jih pritožba šteje za odločilna, in ki naj bi jih sodišče ignoriralo, ne spreminjajo zaključkov, da katerih je prišlo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da plačilni nalog še ne predstavlja dokaza o tem, da je toženec tožnika udaril. Plačilni nalog predstavlja le enega izmed dokazov, ki pa v povezavi s preostalimi izvedenimi dokazi ne more biti odločilen. Pomembno dejstvo je, da je policistka V. S. razgovor opravila le s tožnikom, ni pa vedela izpovedati, od koga je izvedela, da je toženec tožnika udaril. Tudi priča policist M. V. je v svoji izpovedbi opozoril, da so si izjave nasprotovale in da je bilo že na OKC javljeno, da naj bi toženec udaril tožnika. Zato je sodišče prve stopnje plačilni nalog ocenilo tudi v luči drugih izvedenih dokazov, pri čemer je dalo posebno težo spreminjajočim se navedbam ter izpovedbi tožnika, ki sodišča niso prepričale. Upoštevalo je, da nobena od prič ni zaznala poškodbe na tožniku, čeprav bi morala v primeru udarca ostati na delu kože, pod katero so kosti, sled. Poleg tega pa pravočasno predložena medicinska dokumentacija poškodovanja tožnika ne izkazuje.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje naziranju sodišča prve stopnje o neupoštevnosti zdravniških potrdil z dne 1. 7. 2014 in z dne 17. 6. 2014. Sodišče je sicer res zmotno zapisalo, da tožniku postavljene diagnoze z dne 2. 12. 2013 in 2. 1. 2014 izkazujejo njegovo obravnavanje in stanje še pred vložitvijo tožbe. Navedeno ne drži, saj je bila tožba vložena 19. 11. 2013, torej še pred tožnikovim obiskom zdravnika. Vendar pa napačna ugotovitev sodišča ne vpliva na pravilnost in zakonitost odločitve. Bistveno je, da je tožnik zdravnika obiskal 2. 12. 2013 in 2. 1. 2014, torej še pred prvim narokom, ki se je vršil 5. 3. 2014, zato bi potrdili, sicer res izdani šele 17. 6. 2014 in 1. 7. 2014, ki potrjujeta tožnikovo obravnavo in zdravstveno stanje, ugotovljeno ob obiskih zdravnika v januarju 2014 in decembru 2013, lahko predložil do prvega naroka. Ni upravičenega razloga, da tožnik potrdil o obiskih zdravnika, ki sta se vršila 2. 12. 2013 in 2. 1. 2014, ne bi mogel predložiti pravočasno, ne pa šele pol leta po opravljenih obiskih. Tožnik prepozne predložitve listin ni ustrezno opravičil, njegovih pritožbenih izvajanj v zvezi s prekluzijo pa, upoštevaje določbo 337. člena ZPP, ni mogoče upoštevati, saj predstavljajo pritožbeno novoto.

8. Zmotni so pritožbeni očitki o tem, da je sodišče povsem razvrednotilo strokovnost policistov. S tem, ko plačilnega naloga ni štelo za zadosten dokaz o obstoju škodnega dogodka, strokovnost policistov nikakor ni bila razvrednotena. Sodišče mora vestno in skrbno presoditi vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj ter odločiti na podlagi uspeha celotnega postopka, kar je v danem primeru tudi storilo. Upoštevati je treba, da policisti na kraju dogodka ne izvajajo temeljitega dokaznega postopka, prav zato pa ima stranka na razpolago tudi zahtevo za sodno varstvo.

9. Pritožbeno sodišče ne vidi nikakršnega neskladja med toženčevo izpovedbo in zapisom v zapisniku s kraja dogodka. Nasprotovanj, ki jih izpostavlja pritožba, ni. Pritožbeno zatrjevanje, da toženec ni imel ničesar povedati, kar jasno izhaja iz zapisnika, je zmotno. V zapisniku je navedeno, da toženec ni želel ničesar povedati; zapisnika tudi ni podpisal, kar pa govori v prid njegovi izpovedbi, da se z zapisnikom policistov ni strinjal.

10. Pritožbena zatrjevanja, s katerimi tožnik opravičuje svoje neskladne navedbe glede udarca, ne morejo imeti želene teže. Do razlik glede števila udarcev prihaja že v tožbi in vlogi z dne 14. 2. 2014; o številu udarcev in mestu udarca pa sta tožnik in njegova žena, ki naj bi ji tožnik povedal o udarcu, različno izpovedovala. Zato je pravilna dokazna ocena sodišča, da spreminjajoče se navedbe ter izpovedba niso skladne in v zadostni meri prepričljive.

11. Pritožba je glede na zgoraj obrazloženo neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj tudi ni ugotovilo kršitev, na katere, skladno z določbo 350. člena ZPP, pazi po uradni dolžnosti.

12. Ker tožnik s svojo pritožbo ni bil uspešen, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP). Odgovor na pritožbo pa tudi ni bistveno prispeval k razjasnitvi zadeve, zato stroške, ki jih je v zvezi z njim imel toženec, nosi sam (155. člen v zvezi s 165. členom ZPP).

-------------

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP


Zveza:

ZPP člen 8, 337.
Datum zadnje spremembe:
08.07.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDgwNDkz