<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Kopru
Gospodarski oddelek

VSK sklep Cpg 192/2012
ECLI:SI:VSKP:2012:CPG.192.2012

Evidenčna številka:VSK0005370
Datum odločbe:11.10.2012
Področje:PRAVO EVROPSKE UNIJE
Institut:potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - plačilni nalog

Jedro

Glede na ureditev v 17. čl. Uredbe ES o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov št. 805/2004 so minimalni standardi za postopke v nespornih zadevah upoštevani takrat, ko (aplicirano na konkreten primer) so zapisi v sklepu o plačilnem nalogu jasni v tolikšni meri, da bi bila tožena stranka, v kolikor bi se po njih ravnala, lahko uspešna s pravnim sredstvom zoper izdani plačilni nalog, če bi ga uveljavljala, in ali so jasno in konkretno navedene posledice neuveljavljanja pravnega sredstva zoper izdani plačilni nalog.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se umakne evropski nalog za izvršbo z dne 23.6.2010 v zvezi s plačilnim nalogom Okrožnega sodišča v Novi Gorici z dne 2.2.2005.

Predlog tožene stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za umik evropskega naloga za izvršbo 23.6.2010 v zvezi s plačilnim nalogom istega sodišča z dne 2.2.2005.

Proti navedenemu sklepu je tožena stranka po svoji pooblaščenki vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, predlagala njegovo razveljavitev in uveljavljala povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Trdi, da je bilo glede na pravila, določena v Uredbi (ES) št. 805/2004, Potrdilo o evropskem plačilnem nalogu za izvršbo na obrazcu Priloga I, nepravilno odobreno. Vztraja, da je iz plačilnega naloga z dne 2.2.2005 razvidno, da pravni pouk ne obsega vseh potrebnih napotil, kot jih določa Uredba. Zlasti ni pouka o imenu in kraju institucije, na katero je potrebno nasloviti odgovor ter pouka, ali je obvezno, da ga zastopa odvetnik. Meni, da žig sodišča, iz katerega je razviden naziv, ni dovolj specificirana informacija za stranko in ji ne pove, da ima možnost vložitve ugovora in na katero institucijo in kateri naslov naj slednje naslavlja. Prav tako opustitev navedbe, ali je potrebno zastopanje z odvetnikom, predstavlja bistveno kršitev minimalnih standardov in tega podatka ni mogoče izpustiti le zato, ker v odločbi ni bilo predvideno zastopanje z odvetnikom. Izpodbija tudi zaključek sodišča o tem, da je „logično“, da bo sledila izvršba, če stranka ne bo podala ugovora in da poseben pravni pouk v tej smeri ni potreben. Vztraja, da mora biti pravni pouk natančen in popoln in se ne more opirati na pravno logiko prava veščih strank, ki seveda vedo, da v kolikor sodni odločbi ne ugovarjajo, sledi pravnomočnost in možnost izvršbe. Če primerjamo pravni pouk na sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, izdan po slovenskem pravu, je stranka zelo natančno poučena o vseh spornih postavkah, o možnosti ugovora, o tem, v kakšnem roku in na katero institucijo naj ugovor posreduje, kako je z zastopanjem po odvetniku, itd.

Pritožba tožene stranke je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje za pravnomočni plačilni nalog z dne 2.2.2005 na predlog tožeče stranke izdalo potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo po Uredbi ES št. 805/2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (Uredba). Po določilu 12. čl. Uredbe se sodba o zahtevku, ki je nesporen, lahko potrdi kot evropski nalog za izvršbo samo, če je sodni postopek v državi članici izvora izpolnjeval postopkovna pravila, kot so določena v poglavju III te Uredbe. Navedeno poglavje določa minimalne standarde za postopke o nespornih zahtevkih, v njegovem 17. členu pa je med drugim določeno, da je treba za zagotovitev ustreznih informacij dolžniku o postopkovnih korakih, ki so potrebni za ugovarjanje zahtevku, v listini ali skupaj z listino o začetku postopka, jasno navesti naslednje: (a) veljavna postopkovna pravila za ugovarjanje zahtevku, vključno z rokom za ugovarjanje zahtevku v pisni obliki, ime in naslov institucije, na katero je potrebno nasloviti odgovor, in ali je obvezno, da ga zastopa odvetnik; (b) posledice odsotnosti ugovora, predvsem, kjer je primerno, možnost, da se lahko proti dolžniku izvrši sodba in odgovornost za plačilo stroškov v zvezi s sodnimi postopki.

Po mnenju pritožbenega sodišča so, glede na ureditev v 17. čl. Uredbe, minimalni standardi za postopke v nespornih zadevah upoštevani takrat, ko (aplicirano na konkreten primer) so zapisi v sklepu o plačilnem nalogu jasni v tolikšni meri, da bi bila tožena stranka, v kolikor bi se po njih ravnala, lahko uspešna s pravnim sredstvom zoper izdani plačilni nalog, če bi ga uveljavljala, in ali so jasno in konkretno navedene posledice neuveljavljanja pravnega sredstva zoper izdani plačilni nalog.

V obravnavanem primeru pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da navedba sodišča v uvodu sklepa o plačilnem nalogu in na koncu besedila, kjer je prav tako napisan naziv sodišča, zadošča minimalnim kriterijem iz Uredbe in je omogočala toženi stranki, da bi nanj naslovila ugovor zoper plačilni nalog, če bi ga nameravala vložiti. Navedba naslova sodišča ni neobhodna zato, ker stranke pri pošiljanju svojih vlog sodiščem v Republiki Sloveniji praviloma navajajo zgolj ime sodišča in kraj, v katerem posluje, pri tem pa ni dvoma o tem, da takšno naslavljanje doseže naslovno sodišče.

Sodišče prve stopnje ima prav tudi v delu, ko navaja, da v konkretnem primeru, zaradi samega zahtevka, zastopanje po odvetniku ni obvezno, zato tudi ni bilo potrebno, da bi bilo to zapisano v pravnem pouku sklepa o plačilnem nalogu.

V predmetnem plačilnem nalogu pa po mnenju pritožbenega sodišča ni jasnega zapisa o posledici izostanka ugovora, ki je v tem, da se bo v takšnem primeru izvršila sodna odločba zoper toženo stranko. V tem delu pa ni mogoče soglašati s stališčem sodišča prve stopnje, saj zgolj navedbe v 1. odst. izreka sklepa o plačilnem nalogu, „da mora v določenem roku tožena stranka plačati tožeči stranki terjatve v tam navedenih zneskih, da ne bo izvršbe“, ni mogoče s sprejemljivo mero „jasnosti“, o kateri je govora v 17. čl. Uredbe, razumeti v tem smislu, da bo v primeru ne-vložitve ugovora proti sklepu o plačilnem nalogu, zoper toženo stranko ta izvršen.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot je navedeno v izreku. Hkrati je zavrnilo predlog tožene stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka, glede na to, da tožena stranka ni opredeljeno navedla stroškov, katerih povrnitev je uveljavljala (2. odst. 165. čl. ZPP).


Zveza:

Uredba ES št. 805/2004 člen 12, 17.
Datum zadnje spremembe:
06.08.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU1NjY5