<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Kazenski oddelek

Sodba IV Ips 7/2009
ECLI:SI:VSRS:2009:IV.IPS.7.2009

Evidenčna številka:VS2004720
Datum odločbe:17.03.2009
Področje:PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - sestavine plačilnega naloga - opis prekrška

Jedro

ZP-1, ki je veljal tudi v času storitve obravnavanih prekrškov, ne zahteva, da mora plačilni nalog (drugače kot odločba o prekršku - tretji odstavek 56. člena ZP-1) vsebovati opis prekrška že ob njegovi izdaji, temveč mora prekrškovni organ v skladu s šestim odstavkom 57. člena ZP-1 opis dejanskega stanja poleg ostalega predložiti sodišču v primeru, ko je zoper plačilni nalog vložena pravočasna in dovoljena zahteva za sodno varstvo.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je sodišče kršilo drugi odstavek 57. člena Zakona o prekrških.

Obrazložitev

A.

1. Pravna oseba F.d.o.o. in odgovorna oseba N.R. sta bili s plačilnima nalogoma ribiškega inšpektorja, Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano z dne 22.8.2007 spoznani za odgovorni storitve prekrška po 31. točki prvega odstavka 160. člena Zakona o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON-UPB2). Pravni osebi je bila izrečena globa 4.172,93 EUR, odgovorni osebi pa globa 208,65 EUR. Zoper navedeni plačilni nalog sta storilca vložila zahtevo za sodno varstvo, Okrajno sodišče v Piranu je s sodbo z dne 5.1.2009 zahtevama za sodno varstvo ugodilo in plačilna naloga spremenilo tako, da je postopek o prekrških zoper storilca na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ustavilo.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec F.M., zaradi kršitve drugega odstavka 57. člena ZP-1. V zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da imata plačilna naloga vse sestavine, ki jih predpisuje drugi odstavek 57. člena ZP-1, kršitelja pa sta bila seznanjena s storjenim prekrškom. Sodišče je zato zmotno ocenilo, da bi plačilna naloga morala vsebovati še "temelje odgovornosti pravne in odgovorne osebe".

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena storilcema, ki nanjo nista odgovorila.

B.

4. Okrajno sodišče v Piranu je s sodbo z dne 5.1.2009 zahtevama za sodno varstvo pravne in odgovorne osebe ugodilo in plačilna naloga spremenilo tako, da je postopek o prekrških zoper oba storilca na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo, ker dejanje ni prekršek. V obrazložitvi ugotavlja, da iz opisa prekrška v obeh plačilnih nalogih ne izhajajo vsi zakonski znaki očitanih prekrškov ker, kot navaja, v njem niso navedeni temelji odgovornosti pravne in odgovorne osebe. Sodišče je s takimi sicer skopimi razlogi očitno imelo v mislih, da iz obravnavanih plačilnih nalogov ne izhaja odgovornost pravne osebe, ki je opredeljena v 14. členu ZP-1, ki določa, da se za odgovornost pravne osebe smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, ob pogojih, pod katerimi je pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje ter odgovornost odgovorne osebe, ki je opredeljena v 15. členu ZP-1, ki v drugem odstavku določa, da je odgovorna oseba odgovorna za prekršek, če je bil storjen z njenim dejanjem ali z opustitvijo dolžnega nadzorstva.

5. V skladu s prvim odstavkom 52. člena ZP-1 se o prekrških praviloma odloča v hitrem postopku pred prekrškovnim organom. Ta postopek je urejen predvsem v 8. poglavju ZP-1, kjer sta predvideni dve obliki odločitve, to je odločba o prekršku (56. člen ZP-1) in plačilni nalog (57. člen ZP-1). Plačilni nalog je namenjen zlasti hitremu odločanju o zadevah z enostavnimi dejanskimi stanovi in se po določbi prvega odstavka 57. člena ZP-1 izda in praviloma vroči kršitelju takoj na kraju prekrška, pod pogojem, da pooblaščena uradna oseba prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev in naprav, v ostalih primerih pa se v hitrem postopku pred prekrškovnim organom izda odločba o prekršku.

6. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah (sodba IV Ips 35/2006 z dne 8.7.2008 in sodba Ips 33/2007 z dne 20.5.2008) pojasnilo, da ZP-1, ki je veljal tudi v času storitve obravnavanih prekrškov, ne zahteva, da mora plačilni nalog (drugače kot odločba o prekršku-tretji odstavek 56. člena ZP-1) vsebovati opis prekrška že ob njegovi izdaji, temveč mora prekrškovni organ v skladu s šestim odstavkom 57. člena ZP-1 opis dejanskega stanja poleg ostalega predložiti sodišču v primeru, ko je zoper plačilni nalog vložena pravočasna in dovoljena zahteva za sodno varstvo. Po kasneje sprejeti noveli ZP-1 (ZP-1E, Uradni list RS, št. 17/08, z dne 19.2.2008) se v skladu s petim odstavkom 57. člena ZP-1 kršitelju, v primeru, da mu plačilnega naloga ni mogoče izdati in vročiti takoj na kraju prekrška, le tega vroči po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, hkrati s plačilnim nalogom pa se mu vroči tudi kratek opis dejanskega stanja z navedbo dokazov, če ta ni že naveden v plačilnem nalogu. Glede na vsebino določbe drugega odstavka 57. člena ZP-1 mora plačilni nalog poleg osebnih podatkov o kršitelju ipd. vsebovati le podatke o kraju in času storitve prekrška, pravno opredelitev prekrška, znesek globe, številko računa za plačilo in pouk o pravici do pravnega sredstva.

7. V skladu z navedenim določilom ZP-1 je Ribiška inšpekcija, kot pravilno ugotavlja vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti, v obravnavani zadevi storilcema izdala plačilna naloga, ki vsebujeta vse predpisane sestavine. Iz njiju so razvidni osebni podatki o kršiteljih, podatek o kraju in času storitve prekrška, pravna opredelitev prekrškov po 31. točki prvega odstavka 160. člena ZON, višina izrečene globe, številka računa na katerega je potrebno nakazati znesek izrečene globe in pouk o pravici do pravnega sredstva. Plačilna naloga vsebujeta tudi kratek opis prekrška, ki pa glede na določbo drugega odstavka 57. člena ZP-1 ni obvezna sestavina plačilnega naloga. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ugotavlja, da Okrajno sodišče v Piranu ni imelo pravne podlage za ustavitev postopka o prekrških, ker, kot je navedlo v razlogih sodbe, iz opisa prekrška, navedenega v obeh plačilnih nalogih, ne izhajajo vsi zakonski znaki opisanih prekrškov.

8. Vrhovno sodišče je zato zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo ter ugotovilo, da je Okrajno sodišče v Piranu s sodbo, s katero je zoper storilca ustavilo postopek o prekrških, kršilo določbo drugega odstavka 57. člena ZP-1.


Zveza:

ZP-1 člen 52, 57, 57/2, 57/6.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yMjc2NQ==