<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Izvršilni oddelek

VSL sklep I Ip 3514/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:I.IP.3514.2015

Evidenčna številka:VSL0058639
Datum odločbe:11.11.2015
Senat, sodnik posameznik:Tjaša Potparič Janežič (preds.), Urška Jordan (poroč.), Irena Balažic
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - vročanje - pooblastilo - obseg pooblastila - več pooblaščencev - plačilni nalog - neposredna vročitev - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog

Jedro

Omejitev v pooblastilu, da se to ne nanaša na pravico do sprejemanja in osebne vročitve sodnih pisanj, ki se nanašajo na pozive k plačilu sodnih taks ter drugih taksnih opominov, v odnosu do sodišča zaradi določbe 137. člena ZPP ni pravno veljavna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom:

- v 1. točki izreka: zavrglo dolžnikov predlog z dne 2. 9. 2015 za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi z dne 18. 6. 2015,

- v 2. točki izreka: zavrglo dolžnikovo zahtevo z dne 2. 9. 2015 za vročitev plačilnega naloga na pravi naslov in pravemu zavezancu,

- v 3. točki izreka: zavrglo dolžnikov predlog z dne 2. 9. 2015 za razveljavitev plačilnega naloga z dne 17. 7. 2015,

- v 4. točki izreka: zavrglo dolžnikov predlog z dne 2. 9. 2015 za vrnitev v prejšnje stanje,

- v 5. točki izreka: sklenilo, da se ugovor zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen.

2. Dolžnik je zoper ta sklep vložil pravočasno pritožbo iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev materialnega zakona. Navaja, da se sicer strinja s 1. točko sklepa, vendar pa opozarja, da sodišče ni raziskalo pooblastilnega razmerja med njim in njegovim pooblaščencem. Pritožnik je namreč navedel, da iz pooblastila izhaja, da je za procesna dejanja pooblastil zgolj odvetnika A. D. (na priloženem pooblastilu se nahaja le njegov podpis) in je sodišče tudi iz tega razloga vročalo plačilni nalog na napačen naslov. O tem ugovornem razlogu sodišče ni zavzelo stališča in njegove odločitve zato ni mogoče preveriti. Drugi razlog za nasprotovanje sklepu pa je zmotna uporaba 137. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, kajti pooblastilno razmerje določa obseg pooblaščenčevih pristojnosti. Meni, da bi mu moralo sodišče upoštevaje konkretno pooblastilno razmerje in določbo 142. člena ZPP plačilni nalog vročiti neposredno. Pri tem se sklicuje na določbe 92., 94. in 95. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, ter poudarja, da je v pooblastilu omejil pravice svojega pooblaščenca pri sprejemanju sodnih pisanj, ki se nanašajo na taksne opomine in plačilne naloge za plačilo sodne takse. Zato v tem delu za takšno dejanje nima pooblaščenca. Njegov pooblaščenec je sicer takoj, ko je izvedel za to okoliščino, takso plačal, zaradi česar bi bilo treba šteti, da je bila taksa plačana pravočasno. Glede na procesno situacijo gre za opravičujoč razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Mnogo prenagljena pa je tudi odločitev, ki se nanaša na ustavitev postopka, saj sodišče za to nima nobene pravne podlage. Višjemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi v vseh točkah ter zadevo posreduje v ponovno razsojo sodišču prve stopnje.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne kot neutemeljeno in dolžniku naloži, da mu povrne stroške pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

Glede odločitev v 1. in 3. točki izreka sklepa

6. Sodišče prve stopnje je zavrglo dolžnikov predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi kot prenagljen (z utemeljitvijo, da tega potrdila v danem primeru (še) ni izdalo), dolžnikov predlog za razveljavitev plačilnega naloga z dne 17. 7. 2015 pa je zavrglo kot nedovoljen (z utemeljitvijo, da dolžnik zoper ta plačilni nalog ni (pravočasno) vložil ugovora). Navedeni odločitvi sta pravilni, dolžnik pa v pritožbi niti ne navede nobenih razlogov, s katerimi bi jima oporekal (glede odločitve v 1. točki izreka celo navaja, da se z njo strinja), zaradi česar njegova pritožba v tem delu ni utemeljena že iz tega razloga.

Glede odločitve v 2. točki izreka sklepa

7. Dolžnik v pritožbi neutemeljeno vztraja pri stališču, da bi mu sodišče prve stopnje glede na konkretno pooblastilo in glede na določbo 142. člena ZPP plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor moralo vročiti neposredno (ne po pooblaščenki). Ob tem sodišču prve stopnje očita, da ni raziskalo pooblastilnega razmerja med njim in njegovim pooblaščencem ter se glede tega v izpodbijanem sklepu ni opredelilo. Poleg tega sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo 137. člena ZPP in prezrtje določb ZPP glede obsega pooblastila (92., 94. in 95. člen ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Višje sodišče ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno opredelilo glede vsebine konkretnega pooblastila. Pravilno je namreč ugotovilo, da iz ugovoru priloženega pooblastila izhaja, da je dolžnik v predmetnem postopku za svoje zastopanje pooblastil dva odvetnika – A. D. in K. D. T. Kajti za ugotovitev, komu je bilo dano pooblastilo, ni bistveno, kdo od odvetnikov je pooblastilo podpisal (podpis pooblaščenca na pooblastilu je irelevanten(1)), temveč navedba glede pooblaščencev nad podpisom pooblastitelja(2) Upoštevaje dejstvo, da sta v uvodu pooblastila kot pooblaščena navedena dva odvetnika (tako A. D. kot tudi K. D. T.), pritožnik nima prav, ko opozarja, da iz pooblastila izhaja, da je za procesna dejanja pooblastil zgolj odvetnika A. D.

9. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu pravilno opredelilo tudi glede pravnih učinkov konkretnega pooblastila. Omejitev, kot je navedena v pooblastilu dolžnikovima pooblaščencema (da se pooblastilo ne nanaša na pravico do sprejemanja in osebne vročitve sodnih pisanj, ki se nanašajo na pozive k plačilu sodnih taks ter drugih taksnih opominov), v odnosu do sodišča ni pravno veljavna. Določba 94. člena ZPP stranki sicer res omogoča omejitev pooblastila, vendar se ta omejitev lahko nanaša le na (določena) procesna dejanja. Sprejem sodnih pisanj ni procesno dejanje, ki bi bilo odvisno od volje strank. Vročanje sodnih pisanj je namreč procesno dejanje sodišča, določbe o vročanju pa so kogentne. Sodišče vroča sodna pisanja pooblaščencu stranke zato, ker tako določa prvi odstavek 137. člena ZPP. Navedene določbe tudi po oceni višjega sodišča ni mogoče prezreti. Za restriktivno stališče glede veljavnosti omejitev v pooblastilu oz. za kogentnost določb o vročanju se zavzema tudi pravna teorija.(3)

10. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi pravilno sklicevalo na pravilo, po katerem v primeru, ko ima stranka več pooblaščencev, zadošča, da se pisanje vroči enemu izmed njih (drugi odstavek 137. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na vse navedene razloge je nato pravilno zaključilo, da v konkretnem primeru ni prišlo do kršitev pri vročanju plačilnega naloga za plačilo sodne takse za ugovor dolžniku, saj je bil omenjeni plačilni nalog pravilno vročen enemu od njegovih pooblaščencev (odvetnici K. D. T.). Zato dolžnik v pritožbi neutemeljeno nasprotuje pravilnosti in zakonitosti odločitve v 2. točki izreka sklepa, da se njegova zahteva za (ponovno) vročitev plačilnega naloga na pravi naslov in pravemu zavezancu zavrže kot nedovoljena.

Glede odločitve v 4. točki izreka sklepa

11. Tudi odločitev o dolžnikovem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje v 4. točki izreka sklepa je pravilna in zakonita.

12. Dolžnik v pritožbi neutemeljeno vztraja pri stališču, da ima glede na konkretno procesno situacijo opravičujoč razlog za vrnitev v prejšnje stanje. To pritožbeno stališče ni pravilno že iz razloga, ker je sodišče prve stopnje dolžnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravilno zavrglo kot nedovoljen (s sklicevanjem na določbo 36. člena ZIZ in pojasnilom, da tudi določba 6. c člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1, v konkretnem primeru ne pride v poštev) in predloga zato ni obravnavalo vsebinsko. Glede na navedeno tudi višje sodišče ne more presojati utemeljenosti (opravičenosti) razlogov navedenega predloga. Ti razlogi za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve niso pravno pomembni.

Glede odločitve v 5. točki izreka sklepa

13. Dolžnik nima prav, ko v pritožbi opozarja na prenagljenost odločitve v 5. točki izreka sklepa, da se njegov ugovor zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi te odločitve pravilno sklicevalo na določbo 29. b člena ZIZ in pojasnilo, da je bil dolžniku plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor pravilno vročen po pooblaščenki 17. 8. 2015, tako da se mu je rok za plačilo sodne takse iztekel 25. 8. 2015, sodno takso pa je plačal šele 2. 9. 2015, kar je prepozno.

14. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep v celoti potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Glede na to, da je odgovor na pritožbo le fakultativna procesna vloga, v konkretnem primeru pa upnik z vložitvijo te vloge ni posebej pripomogel k rešitvi obravnavane pritožbe, je višje sodišče odločilo, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena in 155. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------

Op. št. (1): Pooblastitev (kot zunanje razmerje) je enostranski pravni posel, ki kot tak pooblaščenca le upravičuje, ne pa zavezuje k zastopanju. Za veljavnost pooblastila zato zadošča podpis pooblastitelja, podpis pooblaščenca je odveč; za veljavnost pooblastila sploh ni treba, da ga pooblaščenec sprejme (glej Aleš Galič v: Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana, 2005, 1. knjiga, str. 401).

Op. št. (2): 2. Ibidem, str. 376.

Op. št. (3): Ibidem, str. 390, 391, 393. Pri stališču, da so določbe o vročanju kogentne, je treba vztrajati, saj je ena od bistvenih prednosti zastopanja preko odvetnikov v preprostejšem in učinkovitejšem vročanju. Stranki zato ne bi smeli dopustiti, da si zagotovi prednosti odvetniškega zastopanja, obenem pa oteži izvedbo postopka s tem, da določi, da pooblastilo ne velja za (določene) vročitve. Pooblaščencu se lahko vročajo le vsa sodna pisanja in izključitev te kogentne določbe s pooblastilom ni mogoča (če je npr. pooblaščenec tožnika pooblaščen za vložitev tožbe, je logično, da mora to pooblastilo vsebovati tudi pooblastilo za ukrepe poprave tožbe). Poleg tega mora zakonska ureditev glede obsega pooblastila zagotavljati jasnost in predvidljivost, prav tako mora biti iz vsakega pooblastila njegov obseg jasno razviden in nedvoumen. Mogoče je, da je pooblastilo omejeno le na sprejem sodnih pisanj (prim. 146. člen ZPP), ni pa dopustna določba, da pooblaščenec ni pooblaščen za sprejem posameznih pisanj, ki se sicer nanašajo na procesna dejanja, ki jih po pooblastilu lahko opravi.


Zveza:

ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/5, 36. ZPP člen 92, 94, 94/1, 94/2, 95, 95/1, 137, 137/1, 142, 142/1.
Datum zadnje spremembe:
26.05.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA3Nzcx